Gre za prvo knjigo iz avtobiografskega ciklusa Henryja Millerja, v katerem avtor osebno in brez dlake na jeziku pripoveduje o svojih izkušnjah in doživetjih. Delo je značilno za Millerjev stil письма, ki se osredotoča na problematiku človeške eksistence, ljubezni in seksualnosti. Knjiga izstopa po svoj iskrenosti in provokativnosti, saj avtor odpira teme, ki jih je tedanja literatura pogosto izogibala. Delo je bilo deležno velike pozornosti in debate tako med kritiki kot med bralci, saj predstavlja enega izmed bolj eksplicitnih primerov autobiografske proze v literaturi 20. stoletja. Primerna je za odrasle bralce, ki jih zanima eksperimentalna in prosto- misleča literatura.