Bele samote

V zbranem prizoru severa, kjer mraz, sneg in osamljenost določajo vsakdan, London postavi v ospredje boj za preživetje in trdoživost človeka, ki se znajde v skrajnih razmerah. Zgodba se naslanja na značilno londonsko temo soočenja z naravo, pri čemer napetost ne izhaja le iz zunanjih nevarnosti, temveč tudi iz odnosov med ljudmi in iz preizkušanja značaja. Branje je hitro, zgoščeno in slikovito, z jasno začrtanim dogajanjem in poudarkom na vztrajnosti, nevarnosti ter notranji moči posameznika. Za bralca, ki ga zanimajo pustolovski in družbeno obarvani romani iz klasičnega obdobja, je to delo prepoznaven primer avtorjeve pripovedne energije.