Beli pajek

Spomini Heinricha Harrerja o njegovem življenju in vzponu v Himalaji se osredinjajo na odpravo na Nanga Parbat, eno najnevarnejših gora na svetu, ki jo je avtor poimenoval beli pajek zaradi ledenih žlebov in zahtevnih sten. Besedilo združuje pripoved o gorniški odpravi, napetosti med člani ekipe, občutek tveganja in osebno izkušnjo človeka, ki je več let živel med velikimi višavami ter se srečeval z mejo med vztrajnostjo, srečo in nesrečo. Harrer piše neposredno, s poudarkom na fizičnem naporu, vremenskih preizkušnjah in psihološki napetosti v gorah, zato je knjiga posebej zanimiva za bralce, ki jih pritegnejo klasična gorniška pričevanja in zgodovina himalajskih odprav.