Esej o slepoti

Temeljno delo portuguesa nobelovca Joséja Saramaga, ki preiskovuje enigmatični fenomen nenadne slepote. Zgodba se razprostira v mestu, prizadetim s čudno epidemijo, kjer izguba vida postane metafora za izgubo orientacije in razpada družbenih norm. Saramago s svojskim slogom in globoko filozofsko razravo vprašuje o naravi človeške ranljivosti, sočutja in načinu, kako se soočamo z neznanjem. Esej prinaša pronicljiv vpogled v to, kako nas lahko najmanjši dogodek pahne v popolno temo in kako se iz nje prebijamo. Branje zahteva malo vztraje, a nagrade so revne in osebne.