Ko zorijo jagode

Roman Branke Jurca iz leta 1994 pri Mladinski knjigi sodi med njena značilna dela, v katerih se vsakdanje življenje prepleta z občutljivim opažanjem odnosov, odraščanja in notranjih napetosti. V ospredju je pripoved, ki ne stavi na velik dogodek, temveč na postopno razkrivanje značajev, družinskih in medosebnih vezi ter na trenutke, ko se življenje začne spreminjati bolj tiho, kot se zdi na prvi pogled. Jurčeva piše tekoče in premišljeno, z občutkom za dialog in za psihološko verjetnost oseb, zato knjiga deluje zadržano, a čustveno prepoznavno. Bralca nagovori predvsem z intimnim tonom in z življenjsko bližino, značilno za avtorico, ki zna iz navidez preprostih situacij ustvariti pripovedno napetost.