Pojoči konji

Pripoved postavlja v ospredje človeške odnose in notranje napetosti v slovenskem okolju, pri čemer se opira na realistično romaneskno izhodišče. Skozi usode junakov razgrinja vsakdanjik, čustvene stiske in družbene okoliščine, v katerih se posameznik znajde med osebnimi željami in pričakovanji okolice. Značilen je zadržan, premišljen slog, ki se bolj kot velikim dogodkom posveča značajem, razpoloženju in postopnemu razkrivanju odnosov. Bralca pritegne predvsem kot starejše slovensko prozno delo, ki odseva čas svojega nastanka in hkrati ostaja zanimivo zaradi pozornega opazovanja ljudi ter njihovega notranjega sveta.