Povest o belem kruhu

Roman iz časa med obema svetovnima vojnama v Sloveniji prikazuje življenje kmečkih družin, ki se soočajo s skromnimi razmerami, negotovostjo in vsakdanjim bojem za preživetje. V ospredju so trdo delo, vztrajnost ter hrepenenje po boljšem življenju, pri čemer bel kruh simbolizira blaginjo in upanje. Delo tudi odseva družbene spremembe, ki jih prinaša industrializacija, ter vpliv teh sprememb na tradicionalni podeželski svet. Gre za ganljivo pripoved o človeški vzdržljivosti in iskanju sreče v težkih časih. Glavni junaki: kmečka družina, zlasti kmet, ki si želi boljšega življenja.